Promocija mesta in kulture

Že nekaj časa pregledujem naše uvodnike in premišljujem, ali smo morda spregledali kakšno od “kulturnih tem”. Načeli smo pomen kulturne prestolnice, art kina ter problematiko umetnikov in njihovih pravic … Prebiranje pa me ni pripeljalo do manjkajoče teme, temveč do spoznanja, da sprememb, kljub opozarjanju, v Mariboru še ni in ni. Na primer: Maribor še vedno nima art kina, grad se obnavlja prepočasi in z velikimi zapleti, umetnostna galerija čaka na depoje in prostore za sodobno umetnost, lutkovno na novo gledališče, razmišljanje o kompleksu Pekarne je prekinjeno, umetniška akademija je na čakanju … torej mesto nima ne primernega muzeja ne galerije, številne aktivnosti pa vztrajajo v neprimernih razmerah. Ni se mogoče izogniti občutku, da je bilo volje premalo. Da se je na področju mestne organizacije dogajalo samo toliko, da se da prekriti, da se ni zgodilo nič. Čigave vizije in prepričanja je zmanjkalo? Zaradi menjave oblasti ne bi govorila o mestnih voditeljih in njihovih vizijah. Poglejmo rajši nekoga drugega. Na primer turistično ponudbo ter njihovo stopnjo kulturnega vizionarstva.

Oglejmo si uradno mariborsko turistično internetno stran. Takoj na začetku pod prvo stalno rubriko kot odgovor na vprašanje zakaj v Maribor naša turistična zveza sporoča, da je v Maribor potrebno priti zaradi vinorodnih gričev, pohorskih gozdov, lesketajočih se odsevov Drave in najstarejše trte ter zaradi vrhunskih prireditev v družbi. Vsaka od teh navedb se nadaljuje s povezavo, ki še podrobneje opisuje mariborske posebnosti. Opisani so klima, kamnine, doživetja Pohorja in Drave, nekaj jih je tudi posvečenih mariborski trti in vpisu v Guinessovo knjigo rekordov. Na veliko presenečenje pa vrhunske prireditve in družba ne ponudijo skoraj ničesar “kulturnega”. Prva navaja le nekaj razstavic v cerkvici na Bolfenku, druga pa v mestnem vzdušju ne najde ničesar s področja kulture, kar bi v Maribor pritegnilo potencialnega turista. Razloge za obisk mesta turistična zveza ponovno vidi v vinorodnih gričkih, spogledovanju s kozarci, ljubezni do vina in štajerskega piva ter v še nekaj mestnih posebnosti, kot so “bojevanje z Ljubljančani” in nogometu … Tudi fotografije podkrepijo napisano. Kot zanimivi Mariborčani se kažejo navijači z vijoličnim šalom in v nošah se vrteči pari. Rubrika, ki si vzame prostor za natančno predstavitev kamenin Pohorja, internetnemu turistu torej ne zna ponuditi kulture!

Potencialni turist bi verjetno sklepal, da Maribor odlikuje predvsem prelepa narava. Po vsej verjetnosti bi se tudi vprašal, kaj je narobe z mestom, ki premore tako zelo malo dogajanja in omenjene razstave šteje za svoje edine vrhunske prireditve. Res je, Mariborčani smo lahko srečni, ker se mesto tako tesno stika s Pohorjem in čudovitimi sprehajališči ob Davi. Tudi trta je nekaj posebnega. Seveda so tudi nogomet, folklora in pitje vina enkratne dejavnosti. Vendar, kam je izginilo vse kulturno-umetniško dogajanje? Nekateri smo prepričani, da kultura v mestu obstaja ter da je zanimiva in pomembna vsaj tako kot vinorodni griči. Najprej se lahko vprašamo, kaj se je zgodilo turistični zvezi, da je dogajanje povsem spregledala? Nato pa tudi, zakaj večina primerljivih mest oglašuje in promovira svoja mesta povsem drugače. Če že v udarnih iztočnicah ni zapisano ničesar o obstoju mestne kulturno-umetniške dejavnosti, se večina na prvi strani pohvali s kakšnim kulturnim dogajanjem. Zakaj Trst na prvem mestu v velikem okvirju izpostavi filmski festival? Zakaj je graška uradna turistična stran videti popolnoma drugačna od naše? Od šestih poudarkov, ki so ta trenutek na straneh, so vsi povezljivais kulturno-umetniškimi stremljenji: to so filmski in glasbeni festival, japonski kulturni festival, razstava za otroke v otroškem muzeju, video dogodek in adventno mestno dogajanje. V čem je avstrijski Gradec tako zelo drugačen od Maribora?

Kot svetla izjema mariborske ponudbe je sredi oktobra zasijala novica o Borštnikovem srečanju. Vendar, kje so bili dogodki ob Glasbenem septembru, takole na pamet, če pobrskam po spominu, kje so razstave v Kibeli, Umetnostni galeriji …, zanimiva bi lahko bila tudi promocija mesta v fotografskem vzdušju, ki ga je ob svojem jubileju ustvaril Fotoklub Maribor. Da ne govorimo o napovedi dokumentarnega festivala DoKma ter izjemnega, kvalitetnega glasbenega dogodka jazz festivala Izzven. V rubriki o mariborskem vzdušju bi se lahko znašlo tudi kaj s sodobne scene, vsaj prizor pevk vrhunskega zbora Carmine Slovenice ali mikavni prizori Clugovih predstav. Seveda je res, da turistične strani obravnavajo tudi kulturo. Najdemo jo skrito med rubriko doživetja – kultura, kjer so lepo naštete vse ustanove. Prav tako jo lahko iščemo pomešano, pomanjkljivo in polno napak med kopico raznoterih informacij – če se nam ljubi vsaj štirikrat klikniti po različnih povezavah, da prispemo do seznama aktualnih dnevnih dogodkov.

Torej, kako bi nekdo, ki sledi internetnim stranem lahko videl mesto Maribor? Gotovo ne kot mesto kulture. Če bi verjeli tem internetnim stranem, bi sklepali, da mesto nima pojma, kaj bi s kulturo. Mora jo navajati in imeti, ker je nekdo nekje, verjetno že sam več ne ve, kje, slišal, da je tako prav. Mesto se ne zaveda niti tega, da bi jo bilo zanimivo ponuditi turistom. Kaj šele, da bi se kdo zavedal, da kultura kaže stopnjo ustvarjalnosti nekega okolja. Zgodovina izkazuje kontinuiteto in trajnost kreativnosti, sodobnost pa prostor oplaja z vedno novimi možnostmi. Obstaja veliko razpršenih dogodkov, manjka pa zavedanje pomena in prepoznavanje kvalitete.

Ali lahko turistična ponudba pokaže, kakšen je odnos mesta do kulture? Ali turistična stran lahko razkrije stopnjo mestnega vizionarstva? Na srečo govorimo le o internetni strani, ki jo je mogoče, če bo dobra volja, spremeniti že v nekaj dneh. Kaj pa kulturno vizijo mesta?!