Kulturnite mediumi i perspektivata na internet

Internetot e i ke prodolži da bide Amerikanska invencija. Mit koj ušte e živ vo S.A.D. No eden kratok pogled nanazad vo istorijata na ovaa tehnoložka revolucija ja poprava greškata. Kvalitativniot skok, koj prv go podigna internet od sferata na univerzitetite, hakerite i vojskata se sluci vo Evropa. Britanecot Tim Berners-Li prv go izmisli HTML standardot koj ja prestori mrežata vo www i ja napravi prakticna i upotrebliva za milioni korisnici. MP3 standardot koj gi reducira muzickite fajlovi do 1/20 od nivnata vistinska golemina i ja doveduva muzickata industrija do rabot na uništuvanje beše razvien od nekolku naucnici na Fraunhofer-Institut für Integrierte Schaltungen (Fraunhofer-institutot za integrirani kola vo Erlangen, Germanija). I konecno mrežata vo segažniot format nemaše da postoi ako ne beše finecot Linus Torvald koj go izmisli otvoreniot izvor-softverot Linux.

Ovoj softver ne e povrzan so sferata na personalnite kompjuteri, no povekje so serverite, t.e onie komjuteri koi ja hranat sodržinata na mrežata i se vklucuvaat vo mrežata na prvo mesto. Bez Linux celata net-populacija bi trebalo da plakja licenci na Mikrosoft. So Linux mrežata bi se razvila vo svojata najdobra forma.

Taka, Evropa beše taa prvata što ja prestori mrežata vo masoven medium, no taa mreža e se osven uspesna evropska prikazna. Iznenaduva toa što site autenticni biznis idei što se povrzani so internet poteknuvaat i se razvieni vo SAD. Yahoo na primer e i ostanuva eden od najvažnite vlezni portali na internet koj nudi bezbroj razlicni i upotreblivi alatki za milioni korisnici. Amazon ne samo što se zanimava so trgovija so knigi, no poleka i neprimetno fundamentalno ja menuva literaturnata javnost. Ebay radikalno ja stava vo prašanje postoeckata praksa koja se odnesuva na distribucijata i procenuvanjeto na vrednosta na proizvodite vo trgovijata na malo, kako i odnosot kon potrošuvacite na globalno nivo. Google stana sinonim za internet i ja kombinira monopolskata pozicija a la Mikrosoft so ubavata slika a la Apple.

Evropa gi snabduvaše slobodnite industriski standardi za neverojatniot rastež na internetot, no samo Amerikancite imaa zacuduvacki idei za nivno koristenje. Nepopustlivite i krutite grupi-mokjnite strukturi na evropskata ekonomija koi -nasproti internet-i bumot na berzite pred cetiri godini i razvojot na autenticnite internet idei go napravija nevozmožen, se glavnite pricini za vakvata stagnacija. Propadjanjeto na Bertelsmann-group, edna od najgolemite svetski mediumski grupi koja se zanimava, medju drugoto, i so trgovija so knigi e tipicen primer. Dodeka Jef Bezos zapocna so Amazon.com vo mala zelezara vo Sietl, Bertelsmann imaše investirano na pocetokot od 150 do 300 milioni evra vo naporot da go pobedi Amazon i da go kontrolira svetskiot market. Sepak Bertelsmann uspea da dobie samo 20 procenti od obrtot na Amazon. Iako se smesni naporite na Tomas Midelhoff kako globalen igrac, sepak ušte popateticen e negoviot kraj. Bertelsmann ja prekina trgovijata preku internet i prodade iljada internet e-mail adresi na germanski korisnici za simbolicen nadomest na konkurentskata firma za online trgovija so knigi Thalia. Vo medjuvreme Amazon.de se pojavi od niotkade za da stane najgolem germanski prodavac na knigi.

Evropskata trapavost vo koristenjeto na internet tažno se povtoruva vo Evropskite ili barem vo zapadno evropskite javni sferi ili –Offentlichkeiten – i stignuva najdolu do ekskluzivnite krugovi na intelektualnata javnost. Mnogu porazlicno od SAD, kade povekjeto od dnevnite vesnici ostanuvaat besplatni za online citanje, mnogu vesnici vo Evropa rekoa zbogum na nivnata citatelska internet publika. El pais vo Spanija, italijanskiot Corriere della Sera, Süddeutsche Zeitung i Frankfurter Allgemeine Zeitung vo Germanija gi nudat svoite sodrzini samo za svoite pretplatnici. Novite citateli na pecateniot produkt sigurno nema da bidat pronajdeni na takov nacin, zatoa sto tie citateli tolku go koristat internet , taka da na prvo mesto tie kje se obidat da ja pronajdat sodržinata online na internet. Sekako, legitimno pravo e da se odbie da se objavuvaat sodržinite besplatno poradi toa sto tie cinat mnogu da se produciraaat. Vistinskiot napad za vesnicite dojde preku internet, toa e tocno, no ne preku delot za sodržinata, tuku najpovekje od delot za malite oglasi za rabotni mesta i za prodažba na nedvižnini-koi vesnicite teško kje gi vratat nazad. Tuka internet e mnogu pokorisen. I tuka, povekje od porano evropskite mediumski grupi ja pokažaa svojata ignorantnost i mrzovolnost.

Politikata na mrzovolnost, koja mnogu mediumski kukji ja sledea po histerijata predizvikana od ekonomskiot bum, no i od možniot krah na berzite, koi vistina za volja samite gi predizvikaa, nema sekako da koristi nitu na vesnicite, nitu pak na javnosta.

Mnogu pološo, duri katastrofalno e scenarioto za evropskite intelektualni krugovi, ili barem eden del koj gi pretstavuva kulturnite magazini kako kriterium. Tipicen primer za toa e slucajot na Micromega- glavna tocka vo intelektualnata opozicija protiv vladata na Berluskoni, no bez nikakvo internet prisustvo. Kolku možeše da dobie kulturniot magazin, no i intelektualnata javnost vo Italija ako toj magazin se otvoreše kon pogolemata evropska intelektualna javnost.

Vo Germanija, žurnalite kako Lettre International, Kommune, Merkur ili Literaturen ponudija nekolku osnovni raboti od svojata sodržina besplatno, no duri i vo Germanija možnostite koi gi nudi internet voopšto ne se koristat. Vo Francija, intelektualnite vesnici koi nekogaš pripadjaa na centralnite organi na kosmopolitiskata misla: Esprit-posle dolgo otsustvo od internet ja prestavi svojata web stranica zamackana so shopping karta simboli i simboli na evroto nasekade. Nikoj nitu može da ja procita uvodnata statija po koja, se razbira, se reklamira izborot na temi besplatno. Žurnalite kako Commentaire ili Le débat- medju najdobrite intelektualni adresi vo Francija-ne uspevaat nitu da ja stavat sodržinata na najnoviot broj online. Seto ova slobodno vodi po patot na evropskata beznacajnost, a seto toa zaradi nivnata arogancija i ignorancija.

Se cini deka evropskite mediumi se plašat od Internet, i vo nego gi gledaat samo potencijalnite rizici, no ne i možnata korist što internet ja ovozmožuva.

Vo godinata na vleguvanjeto vo EU unija na deset novi drzavi, Evropskite intelektualci ocajno baraat nova evropska javna sfera, no nikako ne možat da ja najdat. Individualno, državite-barem onie od Zapadna Evropa- se koncetrirani samite na sebe, postaveni pozitivno ili negativno kon Amerika. Ako nekoj go meri kulturnoto vlijanie na Germanija prema Francija i obratno , togaš bi trebalo da identifikuva drasticno namaluvanje na toa vlijanie, zapocnuvajki od 50- tite godini na XX vek pa se do sega. Vo isto vreme evropskite golemi vesnici ne uspeaja da sozdadat mreži. Probniot obid kako Liber na Pier Lusie se zaglavi uste na pocetnite nivoa. Univerzitetite se povrzani, no tie ne se otvoreni za poširokata javnost. Kulturnite magazini dejstvuvaat na marginite i teško se zabeležani od golemite vesnici.

Tažnoto ostvaruvanje na zborovite na Donald Ramsfeld za “Stara Evropa” beše rabotata na germanskiot profesor po filozofija Jürgen Habermas koj sakaše da ja lansira svojata “Kerneuropa-initiative” protiv vojnata vo Irak i “Nova Evropa” preku razlicni evropski vesnici. Toj objavi svoja sopstvena statija vo Frankfurter Allgemeine Zeitung, i gi zadolži negovite kolegi od Süddeutsche Zeitung, od El Pais i od Corriere della Serra da pišuvaat na taa tema. Sepak nitu eden vesnik svoite statii ne gi objavi na internet. Zainteresiranite intelektualci od Madrid, Pariz ili London moraa da odat na glavnata železnicka stanica i da kupat cetiri vesnici od tri razlicni drzavi. Nekolku dena podocna, debatata beše zaboravena.

Da Habermas investiraše nekolku iljadi evra povekje vo svojot websajt na internet i da gi objaveše statiite na svoite kolegi istovremeno i na angliski, senzacijaata kje beše golema. Vesnicite kje bea naterani da izvestuvaat. Možebi tie kje interveniraa so svoi statii vo debatata. Istovremeno na javnosta kje im beše ovozmoženo da diskutiraat vo forumite na “Kerneuropa.org” i preku upotrebata na angliskiot jazik, na celata medjunarodna javnost kje i se ovozmozese da ucestvuva.

Evropskite intelektualci može da zabeležat deka Evropa e institucija na golema mok, no taa kako evropski javen prostor voopsto ne postoi. Vo isto vreme, javnosta stana celosno globalizirana, kako što pokažaa i debatite po 11 Septemvri. Golemite amerikanski mediumi stavija toni arhivski materijal na internet za Avganistan, Bin Laden ili za terorizmot. Edna nedela podocna germanski “Spiegel” citiraše celi paragrafi od New Yorker bez pritoa da go imenuva izvorot na informacii. Koga Arundhati Roj vo “Outlook India” objavi furiozna polemika protiv amerikancite, Evropskite mediumi ja objavija istovremeno, blagodarejkji na novite internet servis provajderi kako Arts&Letters Daily ili Perlentaucher.

Ovoj primer pokažuva deka perspektivata na internet, kontrastot ne leži pomedju Evropa i Amerika, tuku povekje medju javnosta od angliskoto govorno podracje i onaa drugata. Internet provajderite kako Arts&Letters Daily gi izbraa “statiite za zabeležuvanje” kako dneven press brifing ekskluzivno za kulturnite magazini i drugi kvalitetni mediumi. Ovoj dneven servis se potpira na stotici izvori. Medju ” statiite za zabeležuvanje” ovaa nedela beše statijata prevedena na angliski jazik od arabskiot vesnik Al Ahram, kako i edna statija od Guardian, no i statijata so nasocenost vo sodržinata na vesnik na institut na eden amerikanski univerzitet.

Duri i vo zemjite od angliskoto govorno podracje mediumite možat da bidat zatvoreni za internet, no kako glavno pravilo amerikanskite i britanskite vesnici dozvoluvaat sloboden pristap do nivnite sodržini, no vo isto vreme bez da dadat nešto besplatno. New York Times poseduva eden od najpristapnite i najdobrite internet servisi za povekje kvalitetni vesnici, i, povikuvajki se na nivnite sopstveni izvori , tie pravat profit od toa. Amerikanskite kulturni magazini se isto taka velikodušni za pristapot kon nivnite sodrzini. Cesto, tie imaat sponzori. Nivnata cel ne e da ja prodadat sodržinata, tuku izložuvanje na nivnite sodržini kon što pogolema možna publika. Tie denes se otvaraat na publikata koja prethodno voopšto ne gi zabeležuvaše, a sega može da gi pronajde, mnogu ednostavno na Google. Koga Samuel Huntigton pišuva vo “Foreign Policy” za meksikanskoto malcinstvo vo SAD, togaš FAZ, vesnik koj nema nikakvo prisustvo na internet, kje go spomne toa duri sledniot den.

Tendencijata kon angliskiot jazik kje bide ušte po neodoliva preku internet. Angliskiot jazik kje ja smeni Evropskata javnost ušte ednaš kon podobro. Evropa kje zapocne so razvoj koj vekje zapocna vo zemjite na tretiot svet. Nivnite centralni debati ke se odvivaat na angliski, a novite mediumi i mreži kje gi razvijat do nivo vo koe se sozdava nova javnost. Od perspektivata na internet, Evropa se pojavuva kako krpenica od identiteti i idiomi, koi razlicno od krpenicite vo Afrika i Indija, prividno ostanuvaat avtonomni vnatre vo samite sebe.

Posebno zagrižuvacko za seto ovaa e faktot deka, posebno dvete najgolemi drzavi na “Kerneuropa” Germanija i Francija go ignoriraat ovoj razvoj i se krijat so nivnoto odnesuvanje, so jasna kritika kon globalizacijata i nivnoto insistiranje “za star nacin na pravenje na rabotite”. Kritikata kon globalizacijatata pogrešno ceni deka so tendencijata kon angliskiot jazik leži i šansa , šansa za zabeležuvanje na regionalnite razliki, ne postavuvajki go na prvo mesto globaliziraniot idiom, a Indija nemaše da bide najgolemata svetska demokratija bez angliskiot, ako tragaše za kompatibilnost so drugi identiteti.

Isto taka interesen e faktot deka dosega, samo eden golem dneven vesnik zamisluvaše sozdavanje na evropska javnost so javnost od angliskoto govorno podracje – New York Times zaedno so International Herald Tribune.