Fužinski bluz

Don’t say nothin’
This is for real
Peter Gabriel, Digging in the Dirt

Ma, pizda, pa te kaplce. Kaplce kaplce. Vroče noči. Lučke – teh bo konc. Kaplce – spod pajske. Leze dol – se ti strga. To je od pira. Pir dela kaplce. Najprej na flaši – mrzli. Pol pa na koži. Kožo mam tud mrzlo. Se kar paca. Ampak pod pajsko. Za popizdit.

Da bi se pretegnu.

Da bi kar sonce šel že počas gor. Svinjski balkon, mislim. Za pomest. Kdaj bomo pometal? Kva bo šel sonce gor. Je šel glihkar dol. Je blo vroče ko satan. Zdej bo pa spet. Glih ko je blo neki cajta mogoče živet. Kakšno urico. Šele zdejle zjutri. Je blo mal teme pa mira. Mislim, šta.
Da bi se pretegnu.

Če to ni en šit. A smo se za to boril? Ma, smo se mi en kurac boril. S čim smo se. Boril. Kurcem, vojniče, riječima druga starijeg vodnika. Pizda, mislim, se bo res kar dan delu. Brez zajebancije. Ne se pustit zmest, Pero. Sam zmest se ne pustit. Še ena kaplca. Vsak cajt bo sonce nad toplarno. Smo bli mi power sami po seb, se ni blo sploh kej za borit. Ja. Smo šli v akcijo, against the odds, black metal gods, dons pa kurc, ne, vse eni bleferji. Vsak cajt bo spet pizdarija. Vsak cajt bo Ljubljani od same svetlobe film poču. Pa sam tko, človek se pred televizijo usede pa par pirov spije. Pa par travaric.

Sam od tega tivija pa človek tud poblesavi. Jebemti, je ta noč kratka, ej. Kurac, pa ta formula ena. Pa te prenosi usred noči blesave. To ti je pa res šport sam za najbolj trde moške. Take, ko morjo ob treh zjutraj vstat. Pa ko imajo zadost pira v frižiderju pa v bifeju ful travarice. Pa trdno voljo. Ja. Pa dobro, sej ko bi šel takrat spat, ko je blo dirke konc. Samo kdo bi šel pa spat, ko je taka vročina kurčeva. Ma sej, tud pir tuki pomaga zraven, da človek zašvica. To ma eno vezo menda s tem, da ma not en encim, ko ti zjebe zadrževanje vode v telesu. To sem tud enkrat na Discoveryju vidu. Važne informacije. Če bi vsej kakšni avioni bli to noč na Discoveryju. Pa niso bli, ne, sem moru kretenske avstralske kljunaše gledat.

Ej, to pa nisem vedu, da te kljunaši dejansko jajca nesejo. Al jih pa ne – ma, pizda, sej ne vem, sej mogoče sem tud kej zamešu. Nisem bil nekak čist s srcem pri stvari. Če bi bli rajši messerschmitti.

Pa v bistvu res, jebemti, kdo je še to vidu – da od vsega hudega oddaje gledam o enih avstralskih vodnih stvorenjih, pol pa … evo, zora se zori, drugovi junaci.

Sam so pa kul živali to, pa če majo jajca al pa če jih nimajo. Ej, da bi takoj enga mel, tko za kučnega ljubimca, kao, če bi mel enkrat vrt pred bajto pa eno reko čez spelano. Ma, reko, dobro, to je mal težka. Ribnik. Tko, en tak bunar.

Ma kurac bunar, kdo je pa še vidu, da bi kljunaš v bunaru žvel

Al pa druga varianta, še bolš, ej: bobri. Bobri so zakon, mislim. Fresh college beaver. Ob vodiki lepo sediš, tam pa – bobrčki šetajo.

Sam, mah, kurac bobrčki, kva bluziš, Janez Jalen pa te fore, boš ti kurac mel kdej vrt pa bajto. S plačo od prodajalca Salomona, jebemti, je še tale flet najet totalen luksuz. Pa tud če je od sorodnika najet za sto mark, pa v Fužinah, v getu, jebo te. Vrt pa bunar, pizda, teb se še tega balkona ne da spedenat

Pizda mi gre že na otročje, za posrat.

Pa sej to itak sploh niso moje fore, to so od Bertla fore.

Bertl je mel take fore, jebemti, kje je Bertl, Bertla že sto let ni nikjer. Nazadnje je … je kaj, nekej je, ne vem, je pravo študiral al kaj. Veliki zavetnik revnih pa to. Je reku, da bo nas ven vleku, če nas bo policija kaj jebala, ko bomo iz menze v Študentu gajbe spizdeval. Sam ja, to je enkrat takrat reku, ko je bil v prvemu semestru menda. Sam pol so bli pa enkrat izpiti, pol je blo pa blazno hitro konc kariere, če se prav spomnim. Ja, v Študentu smo eno kuhinjo razfukaval, pa so pedri študenti policijo poklical. Policaj vpraša: poklic, Bertl pa prav, študent prava. Policaj prav, ne ti mene zajebavat, ker te bom čez okno ven fuknu

Tist so bli cajti.

Jebemti, ja, tist so bli cajti. Pa tud če se nismo mel kam za dat. Smo moral študentom kuhinje razfukavat. No, zdej, jebemti, ko mam pa čist svoj plac, zdej pa ni več Bertla. Ga ni več na sceni. Jebat ga.

Ja, sej kerga druzga tud ni. Flint, recimo. Kaj je s Flintom. Pa Vasja. Ej, pizda, so bli to cajti. Al pa Irena. Irena, ljubavi moja jedina, nikad ne prežaljena. Sam z babami si se družila, tipov sploh nisi jebala pet posto.

Da bi se pretegnu. Ne, nima veze.

Bertl pa Trič sta enkrat rekla, da si ti čist v redu. Sam da si mal preveč fina. Sam da to pa obrajtata na teb, ker zmeri daš za pijačo, tud če sama ne boš pila. To so ti ble visoke kvalifikacije, da si bil simpatičen na parkovski sceni. Sem pa vsej jaz valda pil, zakaj ne bi pil, pa sem bil zmeri bolj napaljen nate. Pa na tvojo malo rito. Pa kvazi pank frizurco. Sam ti pa hladna ko Celtic Frost, To Mega Therion – e, pizda, Irena, da mi je sada, ko mam tlele svoj plac, eno romantično veče, to bi blo čist neki druzga. Ej, to so drugi cajti. Jebemti, to je blo petnajst let nazaj.

Res se dan dela. Spodaj avtobus mimo gre.

Že sto let se nisem domov pelu z jutranjim avtobusom. Ko gre folk v službo, mrke face, ti pa blažen, ej, zdej bo pojstla.

Pizda, če me nisi ti takrat načrtno zajebavala, tam v Piranu. Smo spal v spalkah, tam gor pri cerkvi. Un peder Humar se je stalno spravlu nate. Jebemti, je bil otročji, pa sej kolk je bil star takrat – šestnajst? Ti si morala bit kakšnih petnajst. Pa sej jaz sem bil tud takrat sam kakšnih sedemnajst–osemnajst star, sam mi je šlo pa vseen na kurac, kolk je jebeno otročji – pizda, stalno te je suval, vleku za nogo tam po travi, kao da bo s tem naredu vtis na to bejbo v leder džaketu. Dokler nisem pol enkrat v vsesplošno zabavo vseh frendov vstal pa ga zalepu čez pičko, da je zletu po tleh, pa mu reku, da naj spizdi spat na drugo stran cerkve pa pusti civilizirane ljudi pri gmah.

Kolk kul! Si me pogledala – kako? Brez besed, pomenljivo. Pri petnajstih, ej, pička! Pa si spizdila gor, na zgornjo teraso. Jaz sem sam stal tam zraven cerkve, vsi so že ležal naokol.

Kaj se to prav, da enga takole pogledaš, pol pa črta v temo? Sem tuhtal kar neki cajta. Sem naredu še zadnji oreng šluk vodke iz flaše. Hey, baby, love me like a reptile, love me like a reptile, sem šel za tabo po štengah gor. Zgoraj pa tema ko v riti. Ziher me čakaš, viteza na belem konju, ko garba šestnajstletne kretene. A gledaš zasanjano prek ograje na odprt morje, da pridem jaz zraven pa te vprašam: “Kaj si tolk otožna?” Sigurno. Al pa čakaš za vogalom, da stopim mim pa da mi skočiš od zadaj pa mi z rokami zapreš oči? “Ku-ku?” Al pa si slekla leder džeki pa superge pa kavbojke pa stojiš tam naga, sam v uni majčki od Motorheadov z odrezanimi rokavi, ko ti je tolk blazno pasala tam spodaj v oštariji, pa boš rekla … “Oprostite …” Ne, kurc, ni blo nič tazga.

Naenkrat sem sam slišal en tih smeh tam iz teme, pol se je pa začel ob beli steni pri tleh neki temnega premikat, pa sem vidu, da tam v spalkah ležijo tud Marta, Sandra pa druge babe, pa da si ti zraven njih, vse skupi ste me gledale pa se režale. Lej jih, babe. Buljo vame, ko da sem totalen kreten. Pa še prav majo. Veliki frajer, ko je mulca prefuku, je prišel gor po svojo nagrado. Je prišel po svoj komad pičke. O ja, kreten. Kaj si si ti mislila?

Bertl. Že sto let se nismo videli. Jebemti, to bo treba spremenit. To bo treba sanirat.

Zaspan sem. Moru bi vstat pa it v pojstlo. Pa ne morem.

Ej, Bertl, a se spomniš? Takrat, ko smo bli v unmu tolminskemu night clubu, kao. Stal smo tam pa je blo vroče ko pri norcih, od enga samga pira se mi je cedil švic dol po faci, to mi gre najbolj na kurac. Domačini so rekli, da je to treba videt, da je to ludo i nezaboravno. Sedel smo tam noter, pijača draga za popizdit, hvala bogu so mel uni domačini žganjico pod mizo, da si naroču mrzel pir pa si lahko kar nekak shajal. Pol pa un artistični nastop. Ne, ne ga jebat, je blo pa res nezaboravno. Prideta gor dve debele ukrajinske tete. V štiklih pa v pajkicah, pa kar vse tko neki, jebemti, sej ni blo za verjet, v pajkicah, spodaj jima je valoval celulit ko na kakšnem morskem levu. Pa se začneta nekak seksualno kobilit tam po odru. Muzika totalen ultrastrasten fortissimo. Sam zijal sem, da mi je kar jezik visel v un šnops, nisem mogel verjet. Babe mečejo stran jaknico, fuknejo stran majčke, no, pol se pa sprav ena dol vlečt pajkice. Pa ji ne gre glih – ne gre čez štikle. Jao, ti boga, sramota. Se jebe neki cajta z unimi pajkicami, kao v ritmu skače na eni nogi.

Ej, pol pa teta iznajdljiva. Jebe se eno minuto, pa zakolne po rusko, jebemti mater, fukne obe roke v zrak pa se usede dol na tla. Pa pomoli nogo oni drugi kolegici, ko je bla že v gatah, da jo ona zagrab za pajkice pa ji jih začne vleč dol čez štiklo. To ni blo za verjet, to je blo za poscat. Baba jo je skoraj vlekla čez pol odra po riti, ej, preden ji je dol spravila une ultratesne gate. Ko da bi olagumo nategnu na melancan, jebemti. Jao, špica – cela oštarija se je davla od krohota. Če je bil lastnik kej brihten, je ziher takoj ponudu dosmrtni angažma. Kolikor je bla stara, to itak ne bi blo tolk za dolgo. Naj hodijo primorski hilbiliji gledat, do česa je že dogurala umetnost striptiza v domovini klovnov.

Jebemti, mi oči skup lezejo.

Bertl, se spomniš?

Se ne? Tega se morjo še trupla naših dragih spomnit, jebemti, to je bil dejansko ultimativni striptiz. Aja? Pa sej pizda, res, tebe takrat sploh … ni blo. Več. Na sceni.

Na sceni te ni blo več. Pa Flinta tud ne. Triča tud ne, jebemti, sam jebeni podmladek, gušterji stoprocentni. Seveda, sej se jih spomnim. Jaz pa skoraj tanajstarejši, jebemti.

Jebemti, ni vode… Sem pozabu. O jebemti. Sej so napisal, da bojo zaradi okvare na vodovodu nujno zaprli vodo. Za cel dan. In jaz, kreten. Nisem si … nič natoču.

Pa koji kurac. Koji kurac bi rabu vodo. Sej to ni tko, ko da bi bil lift pokvarjen. Če je lift pokvarjen, je sranje. Ene tristo triinštirideset jebenih šteng do sem gor. Pijače mam poln hladilnik. Zakaj se ne bi spravu Bertla poklicat … pa Triča … pa Flinta … pa IRENO! Jebemti, to bi blo neki.

Bertl sedi na tleh … pa Flint mu vleče kavbojke dol čez noge, čez supergo

Jej, dobro je to, pravim morskemu prasetu, ta pa ful hitro, ful urgentno pobira ostanke strupa za podgane dol z žličke, jejte, froci moji, jejte pa se plodite. Dobro, tebe smo spedenal, si stepem ostanke unega belega prahu z rok, dam žličko na mizo, morsko prase se pa nezaupliv ozira naokol, ziher študira, če bi blo najbolj potegnit črto takoj al pa bi se mogoče bolj splačal najprej poscat po fotelju pa pol ukrepat dalje. Morski prašički so majstri za scat po foteljih, to je ena taka navada, ko se je zlepa ne bojo losal, tud še pol ne, ko bojo že razne umetnije obvladal, to jih v bistvu na en način dela simpatične, majo svoj karakter. Sam gledam ga, pa ko ga takole gledam, ta njegov navihan, nič hudga sluteč gledanje naokrog, si ne morem pomagat, da se ne bi kar naenkrat raznežu, tko da mi je žal, da sem dal prašičku strup za glodalce za papat, v enmu momentu me stisne v želodcu pa mi je hudo, nekak bi rad popravu, če bi se dal – sam ne vem, a se da tazgale prašička kako prepričat, da bi se skozlal, spravu strup ven … ne, šit, se je že začel nekam čudno obnašat, nekam presenečen gleda naokrog, nezaupliv me gleda, svojega hranitelja, prisluškuje, kaj se mu not dogaja, noter v njemu je un grozen strup na živčni bazi ziher že začel delovat, naenkrat se zvije, poskoč, pa še enkrat poskoč, gor visok, ful visok, viši kokr kadarkol takrat, ko je šponu po dnevni sobi pa sem se jaz razigrano po vseh štirih za njim gonu, da bi ga po križu požgačku.

“A boš kej kmal fertik?” z zanimanjem sprašujeta Janina pa Mirsad, onadva že oblečena pa s kufri v rokah stojita med vrati, karte za vlak mata v rokah, pripravljena sta. Sam še mal, takoj bom, pravim pa se spet posvetim unmu svojmu delu. Ireno stiskam za vrat pa jo še dvakrat z vso silo kresnem z glavo ob tla. Ona zgleda zaspana, ne zgleda, da bi ji moj trud kej posebno škodu, pa tud če dajem čist vse od sebe, davim jo tko, da me bolijo roke, hkrati ji pa z vso silo zabijam tilnik v parket. Zgleda omotična, to ja, sam nič okrog nje ji ni očitno čist nič jasn pa stalno sprašuje, za kaj se tlele v bistvu gre.

“Ne, Pero, boli me to,” prav, ne da bi oči odprla, iz kotička ustnic ji počas leze en tak tanek curek krvi, nestrpno bulim vanjo, razšir se, ji pravim, razšir se, razlij se, špricni kri, špricni, umri, zakaj pizda me vse to sprašuješ, “Zakva mi to delaš, Pero? Jaz bi sam spala.” Po vsej logiki bi zdej že zdavnaj mogla dobit možgansko krvavitev, ziher sem ji razbil lobanjsko dno, pa kolk časa lohk to še traja, “Nehaj, Pero, bom huda nate.” Dva para pogledov čutim od zadaj na vratu, Janina pa Mirsad me čakata, vlak gre čez dvajset minut, pizda, Irena pa kar noče pokazat sploh nobenih znakov slabosti, unih, ko so tipični za možganske krvavitve, te pa pol obvezno pelejo direkt v smrt, mort, schluss, nema više. Pol pa končno! Usta mal odpre, so svetlo rdeča, kokr od krvi, v njih se da videt neki črnega. Porinem noter dva prsta pa neki zagrabim, potegnem ven.

Med prsti mam sam en majhen črn fajercajg. Nič druzga.

Po čelu se mi švic razliva, grlo se mi stiska, “Pa pizda, a ti sploh ne misliš nikol umret,” bi najraj zatulu pa še kar mlatim z njeno glavo po parketu pa po nogi od mize, sram me je pred unima dvema, sram me je pred Ireno, ona sploh ne more poštekat, kaj delam z njo pa zakaj je ne pustim v miru spat, nazadnje sam omagan spustim njeno telo iz rok, da se zruš na rob od tepiha pa se kar zvije kokr fetus, roke si da pod levo lice, na obrazu ma zjeban izraz, dvignem se pa z grozo gledam vanjo, čutim, da mam na bradi ene par kaplc od njene krvi.

“Mogoče bi blo pa bolš v heksametru,” pravim, bogve zakaj to pravim, a sem kreten, kakšne pa kvasim, pa si brišem z rokavom faco pa bulim v una dva med vrati, onadva me pa prezirliv gledata, Mirsad si prižiga čik, Janina pa spusti potovalko dol pa si popravla črni najlonski štumf, pod kolenom se ji je zvil, tko da ji dolgi, ravni črni lasje mahajo po luftu.

“Ej, glava me boli,” se oglas Irena dol s tal. Skoz okno se sliš žvrgolenje. Jebemti, kdaj bom že enkrat spravu te svoje stvari v red. Slavec, drobni slavec pa vesele kroži, pa kar vse tko neki.